+386 41 255 025 info@grafex.si

Koristne

informacije

FAQ AGENCIJA

Pogosto zastavljena agencijska vprašanja
Kaj je agencija?

Ekipa strokovnjakov, ki zaradi vas kdaj malo spijo, a o vas še vedno govorijo samo lepe stvari. Profesionalci, ki povezani v podjetje, zagotavljajo rešitve po meri in njihovo izvedbo.

Tipi agencij:

  • Full service agencija – Velika agencija, ki ponuja vse storitve na enem mestu (oglaševanje, odnosi z javnostmi, raziskave …),
  • Srednja agencija – Vzame nekaj pomembnih projektov (»accountov«) in dela na njih,
  • »A la carte« agencija oz. butična agencija – Skupina kreativnih posameznikov, ki lahko svojo kreativnost ponudijo neposredno naročnikom ali drugi oglaševalski agenciji,
  • Hišna agencija oz. agencija »in house« – Oddelek v velikem podjetju, ki skrbi za oglaševanje,
  • Agencija pri mediju – Agencija v medijski hiši (primer v Sloveniji: Studio Marketing je nastal v časopisni hiši Delo).
Oddaja gradiv oz. datotek preko WeTransfer

Večje datoteke oz. gradivo nam namesto po e-pošti dostavite prek oblaka WeTransfer.com.

Pri izbiri načina pošiljanja (email ali link) priporočamo, da izberete “link” in nato pritisnete gumb “Copy link“, nato ta link (povezavo) do datotek prilepite v e-pošto, ki nam jo pošljete iz svojega odjemalca e-pošte.

Prednost te izbire je, da se vidi kdo so prejemniki e-pošte. Slednji dodajte tudi logičen naziv zadeve (npr. naziv projekta). Prednost izbire WeTransferja za vas je, da boste obveščani kdaj (če) bomo mi vaše datoteke uspešno prevzeli, mi pa dobimo sledljivost, ki je pomemben element našega uvedenega Sistema kakovosti.

Kreativni direktor?

Glava in glas kreativnega oddelka agencije navzven, ki koordinira ustvarjanje in predstavlja rešitve. Če je dober – zna prisluhniti in predlagano zagovarjati s tehtnimi argumenti.

Art Director oz. umetniški direktor?

Oseba v oglaševalski agenciji, ki si idejo tekstopisca zamisli v vizualni obliki. Za sabo ima navadno ekipo ljudi, ki realizirajo idejo do konca (izvedbeni oblikovalec, producenti  …). Po profilu je najbolje, da je oblikovalec ali filmski ustvarjalec.

Vodja projektov?

Pogosto prvi in glavni stik agencije z vami. Oseba, ki ima najboljši pregled nad projektom. Povezuje, odgovarja, spominja, pomaga, spodbuja, ustvarja dobre partnerske vezi in vodi vse sodelujoče.

Direktni marketing?

Oglaševanje z direktnim odzivom (npr. kataloška prodaja, TV prodaja, klub zvestih naročnikov, elektronska pošta …).

Reklama (fr. réclamer = vpiti, kričati)?

Beseda reklama je uporabljena v vseh situacijah, kjer je prodajalec neulovljiv in od njega ne moreš izterjati dane obljube. Stroka naj bi namesto besede reklama uporabljala izraz oglas. Po slovenskem pravopisu sta pravilna oba izraza.

Medijski direktor?

Vodja medijskega oddelka v oglaševalski agenciji. Prevzema dogovarjanje z mediji glede zakupnega prostora, provizij, popustov …

Deadline?

Zadnji rok za izvedbo projekta. Ko ga ujamemo… se pojavi naslednji 😉 To je biološka lepota in ritem našega posla. Edini šef, ki mu odgovarja tudi naš direktor.

DTP oblikovalec?

Krajše za »desktop publishing« strokovnjaka, ki oblikovno zasnovo tiskovin in drugih orodij pripelje do končne oblike, vnaša korekture, vse vizualno spolira, pripravi za tisk ali produkcijo. Steber izvedbene zanesljivosti agencije.

Design?

Dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom.

Primarni in sekundarni medij?
  • Primarni medij – Medij, ki ga oglaševalska agencija izbere kot prioritetnega za doseganje ciljne skupine.
  • Sekundarni medij – Medij, ki je poleg primarnega izbran kot dodaten za doseganje ciljne skupine – posebej, če oglaševalska agencija predvidi, da s primarnim medijem ne bo dosegla specifične ciljne skupine.
Kaj je brief?
Brif je temeljni strateški dokument, ki je osnova za snovanje, pripravo in izvedbo vseh marketinških aktivnosti. V praksi je mnogo bolj razširjen oglaševalski brif, ki je temeljni dokument sodelovanja med oglaševalci in oglaševalskimi agencijami v tržnem komuniciranju. Medtem ko se oglaševalski brif osredotoča zgolj na tržno komuniciranje, je marketinški brif širši in vključuje celoten trženjski splet.

Nekaj ključnih elementov marketinškega brifa:

  • izhodišča,
  • marketinški cilj,
  • ciljna skupina,
  • prepreke,
  • želeni učinki,
  • objava,
  • kreativna rešitev,
  • rezultati.
Inbound marketing?

Vsebinski marketing je zagotavljanje kakovostne vsebine za uporabnika, z namenom, da ga izobrazi in prepriča k dejanju, ki je v interesu podjetja. Cilj vsebinskega marketinga je, da pripelje kupce k podjetju in ne, da se podjetje bori za njihovo pozornost. S pravo vsebino, se prodaja dogaja samodejno.

Priprava za tisk?
Opravlja jo DTP oblikovalec. Končni izdelek je datoteka, ki je tehnično pripravljena za tiskarno. Obsega vse, kar bo preprečilo, da bo namesto zlato rumene iz tiskarne prišla rjava barva. To pomeni pregled, da so barve v pravem barvnem okolju (CMYK ali Pantone), pa črkovne postavitve, nepravilnosti, uresničevanje nadstandardnih zahtev, dogovor s tiskarjem o tehnoloških podrobnostih ipd. Skratka vse, kar potrebuje tiskar, da stiska to, kar ste potrdili.
Copywriter oz. pisec tekstov?
Oseba v oglaševalski agenciji, ki idejo oglasa prenese na papir. Dobro je, da obvlada tehnologijo drugih profilov, ki sodelujejo pri nastanku oglasa. Tekstopisec najpogosteje sodeluje z umetniškim direktorjem.
Kaj je CGP?

Kratica CGP predstavlja celostno grafično podobo podjetja in je močno komunikacijsko orodje. CGP je v svoji likovni podobi izražen kot znak/logotip (skupek barvnih kombinacij, rokopisa ali slogana) in predstavlja identifikacijo posamezne organizacije oz. podjetja. CGP izraža identiteto podjetja ali znamke oz. ponazarja kaj podjetje ali znamka JE v samem bistvu. V kolikor podoba ne ponazarja vsega kar si, je smiselna prenova. Ustvariti dober CGP je zahteven in kreativen proces, rezultat tega pa je izviren način predstave podjetja, zato se je potrebno zavedati njegove celovite vrednosti.

Kaj pomeni spletno gostovanje?
Da bo vaša spletna stran vidna na internetu, jo postavite na spletni strežnik. Ker je postavitev lastnega spletnega strežnika ponavadi prevelik strošek, lahko s svojo stranjo gostujete na tujem spletnem strežniku. Stroški najemnine so bistveno manjši kot postavitev in vzdrževanje lastnega spletnega strežnika.
Kakšne vrste spletnih strani poznamo?
Spletne strani so lahko samo kot osnovna predstavitev – npr. spletna vizitka, predloge, celostna korporativna predstavitev, spletna trgovina, portalni sistem ali kakšna druga rešitev po meri. Razvrstitev je možna tudi po drugih kriterij (tehnoloških, vsebinskih ipd). V praksi je večina spletnih strani predstavitvenih korporativnih.
Kaj je domena?
Domena je del celotnega internetnega naslova (URL-ja) vaše spletne strani (na primer: mojepodjetje.com). Domene so tipa .com, .net, .org, .info, … Vsaka domena je lahko registrirana samo enkrat po pravilu: kdor prej pride, prej melje.
Kaj je optimizacija spletnih strani?
Optimizacija spletnih strani je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri promociji spletnega mesta. Za iskalnike je poleg lepega izgleda, enostavne navigacije in zanimive vsebine optimizacija spletnih strani njihova najpomembnejša lastnost! Na žalost vse prevečkrat pozabljena! Če vaše strani ni moč najti med prvimi dvajsetimi zadetki, boste prek iskalnikov dobili na spletno stran le redke obiskovalce. Posledica slabe pozicije je, da izgubljate potencialne stranke in posledično tudi velike prihodke, saj vas je na svetovnem spletu zelo težko najti.
Oglaševalska agencija?
Podjetje, ki kreativno zasnuje in izvede oglas. Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja. Oglaševanje je le del tržnokomunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Druge komponente tržnega komuniciranja (promocije) so tudi publiciteta, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, oprema prodajnega prostora, embalaža ipd.
Kako pristopiti k izdelavi spletnih strani?
Za kakovostno in kar je najpomembnejše, uspešno ter učinkovito spletno stran je potrebna celostna strategija. Nastop na spletu po sistemu “važno, da je nekaj in da je poceni” se hitro izkaže, da prinaša več škode kot koristi. Za celovit pristop je potrebno ciljna strategija. Na podlagi vaše celostne grafične podobe (če je nimate, vam jo pripravimo) se ustvarijo rešitve po meri za vas.
Grafično oblikovanje?
Oblikovanje je zelo pomembno področje v našem vsakdanjem življenju. Končni produkt vsakega dobrega oblikovalskega procesa je namreč nekaj, kar olepša in izboljša naše okolje, nekaj, kar naredi vsebino ali nek izdelek privlačnejši in uporabnejši. Ljudje imamo radi estetiko in učinkovitost, zato ni čudno, da se je proces designa skozi čas razvijal, izpopolnjeval in se, za voljo še boljšega rezultata, razcepil v različne smeri.

FAQ TISKARNA

Pogosto zastavljena tiskarska vprašanja
Koliko časa potrebujete za tisk, če vam vse potrebne materiale dostavimo še danes?
Hitrost izdelave je odvisna od naklade, vrste in zahtevnosti tiska, v nekaterih primerih pa je poleg samega tiska in priprave potreben še čas za sušenje, stabilizacijo barve ipd. Čas za tiskanje lahko zato natančno določimo šele na podlagi konkretnega povpraševanja.
Že zdaj pa vam lahko zagotovimo, da se v zares nujnih primerih ne oziramo na osemurni delovnik in storimo vse mogoče, da svoje izdelke zanesljivo dobite takrat, ko jih najbolj potrebujete.
Imajo posamezne vrste tiska tudi minimalne naklade?
Pri vseh vrstah tiska vam z veseljem naredimo tudi po en sam izdelek. Vendar tu velja splošno pravilo: višja naklada – nižja cena. Poleg količinskih popustov so razlogi za to predvsem fiksni stroški različnih priprav za tisk, ki pa pri večjih nakladah nimajo tako velikega vpliva na ceno posameznega izdelka. Izjema je le digitalni tisk, kjer priprava za tisk ni potrebna.
Nam lahko tiskovine tudi dostavite?
Vsem svojim strankam ponujamo dostavo praktično kamorkoli, v Ljubljani in bližnji okolici, je brezplačna.
Kaj pomenijo naslednje postavke v vaši ponudbi: tisk 2/2, tisk 4/4, tisk 2/0 ...?
Te postavke označujejo število barv na tiskarsko polo. Prva številka označuje število barv tiska na sprednji strani, druga pa na drugi strani tiskarske pole. Oznaka »tisk 4/4« tako pomeni polnobarvni tisk (full colour – CMYK) na obeh straneh.
Kako naj vam pripravimo datoteke za tiskanje?
Datoteke lahko pripravite v programskih okoljih Windows (PC), Linux (PC) ali Unix (Macintosh).
Izdelane so lahko v grafičnih programih, kot so Adobe Illustrator, Corel Draw, Page Maker, Free Hand, Quark Xpress, Adobe Photoshop, Adobe InDesign …
Najprimernejši format datoteke za tisk je PDF.
Pri izdelavi datotek je pomembno, da upoštevate tudi dodatke za porezavo (3 mm) in da barve vseh elementov shranite v barvni shemi CMYK. Grafične elemente lahko po želji definirate tudi po barvni lestvici Pantone.
Resolucija fotografij naj bo 300 dpi.
Datoteka mora vsebovati dodatek za porezavo, oznake za razrez in pasarje.
Kaj je PDF-format?
Poleg preproste uporabe pri pripravi datotek za tiskanje je ena od prednosti PDF-zapisa tudi do desetkrat manjši podatkovni prostor, ki ga ta zavzame. PDF-dokumente izdelamo s pomočjo programa Adobe Acrobat Distiller, ki kakršnokoli datoteko pretvori v PDF-format oziroma lahko PDF skreiramo direktno iz programa, v katerem oblikujemo.
Kaj je format PostScript?
Večina grafičnih programov ponuja možnost zapisa datotek v formatu PostScript.
Prednost takega zapisa je predvsem kompatibilnost in prilagodljivost programskim orodjem in opremi, ki se uporabljajo ob pripravi za tisk.
Kaj je barvna lestvica Pantone?
Barvna lestvica Pantone je ena od najbolj uporabljanih barvnih lestvic; pri njej so posamezne barve in barvni odtenki označeni s številkami.
Kaj pomenita »overprint« in »prekrivanje«?
»Overprint« pomeni popolno prekrivanje neke barve z drugo. To je mogoče le s črno barvo, saj je le ta dovolj močna, da lahko povsem prekrije barve ozadja. Tipičen primer »overprinta« so črna besedila, napisana prek fotografij ali grafičnih elementov.
»Prekrivanje« se uporablja pri vseh drugih barvah, ki niso dovolj močne, da bi popolnoma prekrile ozadje. Zato pod takimi elementi puščamo belo podlago, videz celote brez belih robov pa dosežemo z minimalnim prekrivanjem ozadja na mestih stika.
Kaj pomeni »oznaka za razrez«?
Oznake za razrez so črtice (crop marks), ki označujejo linije razreza (npr. rob strani).
Kaj so »pasarji«?
Pasarji so oznake (križec v krogcu), s pomočjo katerih tiskarske pole natančno vpnemo v tiskarski stroj.
Lahko pred tiskom vidim poskusni odtis?
Pred začetkom tiska lahko naredimo poskusni odtis (BEST proof), ki ga lahko vi ali vaši oblikovalci pregledate in potrdite.
Kaj pomeni CMYK?
CMYK je kratica za barvno shemo, ki je najprimernejša za tisk. Sestavljajo jo štiri barve, iz katerih se pri tisku reproducira celoten barvni spekter: Cyan (zelenomodra), Magenta (modrordeča), Yellow (rumena) in Key (črna). Ker računalniški monitorji in tiskalniki uporabljajo drugo barvno shemo (RGB), je treba vse datoteke pred oddajo v tisk spremeniti v CMYK.
Kaj pomenita »živi rob« in »dodatek za porezavo« (Bleed)?
»Živi rob« pomeni, da površina odtisa sega povsem do roba tiskovine. Ker povsem natančno obrezovanje brez pojavljanja belih robov ni mogoče, se pri tem vedno upošteva še tri milimetre »dodatka za porezavo«.
Tiskanje?
Nanašanje barve na različne materiale.
Tiskarna?
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Tisk?
Danes se uveljavlja več tehnik tiska. Poznamo: knjigotisk, rotacijski tisk, sitotisk, ofsetni tisk, digitalni tisk in tampotisk.
Vsaka tehnika ima svoje značilnosti in svoj namen uporabe. Za običajen tisk gradiv kot so knjige, revije, letaki, brošure in podobno se najbolj uporabljata ofsetni in digitalni tisk. Z združitvijo različnih tehnik lahko tiskarna na enem mestu ponudi celovito storitev.
Digitalni tisk?
Digitalni tisk je tehnika tiska, pri kateri stroje za tiskanje krmili računalnik. Prednost digitalnega tiska pred navadnim tiskom je predvsem v nižjih stroških ter v tem, da ni pomembno, koliko izvodov določene tiskovine se naroča. Pri klasičnem tisku je začetna cena visoka, saj je potrebno pripraviti film za tisk, nato pa z vse večjim številom izvodov cena pada. Prav zaradi tega se digitalni tisk pogosto uporablja pri tiskanju manjših naklad ali serij, pri katerih se posamezni izvodi razlikujejo v kakšni podrobnosti (npr. serijski številki). Pri digitalnem tisku se tiska na laserskih produkcijskih tiskalnikih resolucije do 2400 × 2400 dpi.
Kako nalepiti nalepko?
Postopek lepljenja nalepke si lahko ogledate na tej povezavi. Za ogled PDF datoteke potrebujete Adobe Reader.

GRAFIČNI IZRAZI

Slovarček grafičnih izrazov
Bitna slika
To je slika, ki je predstavljena z nizom celic na mreži z določenimi barvnimi vrednostmi. Posameznim celicam na mreži pravimo slikovne točke.
Vektorska grafika
Vektorska slika je sestavljena iz matematično opisanih krivulj in črt. Sliko je mogoče urejati s premikanjem ali spreminjanjem velikosti posameznih delov ali celote. Pri vektorski grafiki so krivulje določene s točkami, skozi katere gredo. Kvaliteta vektorske grafike se s povečevanjem objektov ne slabša.
CMYK
Običajna kratica za angleško poimenovanje štirih procesnih tiskarskih barv: cyan, magenta, yellow in black. V računalniški obdelavi slik je CMYK eden od modelov označevanja barv z rastrskimi toni posameznih barv v mešanici. Ta barvni model je primeren za tisk.
RGB
Vrsta barvnega modela, pri katerem barve mešamo iz rdeče, zelene in modre; aditivno mešanje. Ta barvni model ni primeren za tisk, ampak samo za gledanje na ekranu.
Debelina papirja
Debelina je običajno označena v tisočinah milimetra. Masa papirja se izraža kot površinska masa v gramih na kvadratni meter.
Fleksotisk
Visoki tisk s prožno gumijasto površino. Besedilo ali grafika je dvignjena nad preostalo površino kot pri klasičnem visokem tisku. Fleksografija omogoča tiskanje na neravne površine, na primer na valovito lepenko.
Offsetni tisk
Tiskarska tehnika posrednega ploskega tiska s kovinske plošče. Tiskanje poteka posredno in je na vmesni valj naneseno s tiskovnih form. Z offsetnega valja je risba natisnjena na papir.
Ploski tisk
Tiskarska tehnika, pri kateri se risba na papir odtiskuje s ploske tiskovne forme in je definirana s suhimi in z vlažnimi površinami. Pri offsetnem tisku je tiskanje posredno, preko offsetnega valja. Množične tiskovine so večinoma narejene v offsetnem tisku.
Porezava v živi rob (Bleed)
Tehnika oblikovanja, pri kateri se elementi raztezajo čez rob potiskane površine. Tako po obrezovanju, ki je del zaključnega postopka tiskanja, potiskani deli papirja segajo vse do roba oziroma v živi rob.
Spread strani oz. page spreads
Spread strani pomeni, da sta dve strani prikazani skupaj, tako kot, če odprete knjigo ali revijo. Pri izdelavi datoteke za tisk (npr. PDF datoteke) mora biti funkcija ‘spread’ izklopljena, kar pomeni, da si morajo strani slediti ena za drugo – vsaka stran mora biti na svojem listu.

DODELAVA TISKOVIN

Različni načini dodelave tiskovin
Vezave
Glede na namen ali želeni videz lahko izbirate med različnimi načini vezave. Trda vezava se večinoma uporablja pri tiskovinah s trdimi platnicami in hrbti, zagotavlja pa največjo obstojnost kljub intenzivni uporabi.

  • Broširanje je cenovno ugoden način vezave, pri katerem se skupine zgibanih listov lepijo na hrbet tiskovine.
  • Spenjanje je enostaven način vezave s kovinskimi sponkami, ki je primeren predvsem za manj obsežne tiskovine kot so zvezki, revije in podobno.
  • Vezava s kovinsko spiralo je kot nalašč za različne predstavitvene tiskovine, kjer potrebujemo vidnost celotne strani, brez ukrivljenosti papirja v zgibu. Tak način vezave je primeren tudi za izdelke, pri katerih je zaželena možnost trganja posameznih listov.
Perforiranje
Perforirana tiskovina omogoča čisto in preprosto trganje na predvidenih mestih. Uporabljamo jo pri izdelavi vstopnic, kuponov, kuvert …
Žlebljenje
Z žlebljenjem se pri izdelkih iz kartona označi in pripravi mesta pregiba. Uporabljamo ga pri izdelavi embalaže, platnic, zloženk in podobnih izdelkov. Lahko pa ga uporabite zgolj kot okrasni dodatek.
Zgibanje
Z zgibanjem postavimo različne strani tiskovine, odtisnjene na tiskarsko polo, v pravilno zaporedje in želeno obliko. Pri nekaterih izdelkih lahko z njim dosežemo tudi mnoge kreativne učinke, kot so nenavadni načini odpiranja, unikatne oblike, izstopajoči elementi …
Znašanje
Z znašanjem postavimo posamezne liste ali zgibane tiskarske pole obširnejših tiskovin v pravilno zaporedje: knjižni blok, brošura, koledar …
Kaširanje
Kaširanje uporabljamo pri vseh tiskovinah, ki potrebujejo dodatno podlago. Izbira različnih trdih ali mehkih podlag je odvisna od posebnih zahtev in namembnosti končnega izdelka.
Rezanje
Z razrezovanjem in obrezovanjem dobijo tako preproste kot obširnejše tiskovine svojo končno obliko.
Izsekovanje
Z izsekovanjem lahko skozi tiskovine ustvarjamo različne odprtine ali pa odkrijemo dele zakritih površin.
Plastificiranje

S plastificiranjem tiskovine zaščitimo pred fizičnimi poškodbami ali pa jih pripravimo za trajno hranjenje. Izbirate lahko med sijajnim in matiranim videzom, pa tudi med folijami z dekorativnimi vzorci. Poleg uveljavljene mat in sijajne plastifikacije so se v zadnjem obdobju uveljavile tudi naslednje plastifikacije:
• ANTISCRATCH ali NEOBČUTLJIVA MAT plastifikacija, ki se uporablja za zahtevne izdelke, potiskane v temnih barvah, saj je neobčutljiva na praske in drgnjenje
• SOFTTOUCH, ki je na otip deluje žametno in naredi izdelek zelo prestižen

Lakiranje in parcialno lakiranje

Površine vseh tiskovin vam po želji lakiramo z mat, sijajnim ali UV-zaščitnim lakom. Klasično ali digitalno. Slednja tehnika je cenovno dostopna tudi za zelo majhne naklade. Lahko pa se odločite tudi za točkovno lakiranje in tako še dodatno izpostavite določene elemente motiva (kapljice, zvezdice …).

Slepi tisk
Slepi tisk z močnim pritiskom na papir ustvari reliefno podobo želenega motiva. Poleg dekorativnega učinka lahko služi tudi kot zaščita pred kopiranjem originalnih dokumentov.
Zlatotisk
Zlatotisk je posebna vrsta dekorativnega tiska. Z njim ustvarjamo posebne učinke lesketajočih se barv ali odtise z realističnim videzom žlahtnih kovin.

FORMATI PAPIRJEV IN KUVERT

Standardni formati papirja za tiskanje in kuvert
 Glavni formati A (cm)
A0 84,1 × 118,9
A1 59,4 × 84,1
A2 42 × 59,4
A3 29,7 × 42
A4 21 × 29,7
A5 14,8 × 21
A6 10,5 × 14,8
A7 7,4 × 10,5
A8 5,2 × 7,4
 Glavni formati B (cm)
B0 100 × 141,4
B1 70,7 × 100
B2 50 × 70,7
B3 35,3 × 50
B4 25 × 35,3
B5 17,6 × 25
B6 12,5 × 17,6
B7 8,8 × 12,5
B8 6,2 × 8,8
 Dopolnilni formati C (cm)
C0 91,7 × 129,7
C1 64,8 × 91,7
C2 45,8 × 64,8
C3 32,4 × 45,8
C4 22,9 × 32,4
C5 16,2 × 22,9
C6 11,4 × 16,2
C7 8,1 × 11,4
C8 5,7 × 8,1
 Standardni formati kuvert (cm)
A23 11,0 × 23,0
B4 25,0 × 35,3
B5 17,6 × 25,0
B6 12,5 × 17,5
C4 23,0 × 32,5
C5 16,0 × 23,0